Anksiozne motnje se običajno zdravijo s psihoterapijo in/ali s psihiatričnimi zdravili, toda zdi se, da se ponuja še ena, zelo obetavna možnost za osebe, ki se spopadajo z anksioznostjo, in sicer t. i. virtualna resničnost. Študija, ki je bila pred nekaj meseci objavljena v reviji JMIR Mental Health, je prinesla zelo pomembne uvide, ki bi lahko vplivali na prihodnost zdravljenja anksioznih motenj …
Preizkušanje metod, ki temeljijo na virtualni resničnosti, najpogostejše prav pri anksioznosti
Uvodoma omenjena študija je bila zastavljena v obliki metaanalize. Raziskovalci so tako pregledali obsežno bazo strokovnih člankov, objavljenih med letoma 2017 in 2021, pri čemer je šlo seveda za članke, ki so se ukvarjali z uporabo virtualne oziroma navidezne resničnosti pri zdravljenju oseb, ki so se spopadale s težavami z duševnim zdravjem. Tem kriterijem je ustrezalo 369 člankov. Sledila je selekcija. Tako so se raziskovalci osredotočili na 34 kliničnih študij, ki so večinoma temeljile na kombinaciji kognitivno-vedenjske terapije, ki je ena od najpogostejših izbir pri anksioznih motnjah, in različnih oblik terapije z uporabo virtualne resničnosti. Raziskovalci so ugotovili, da je uporaba virtualne resničnosti vsaj trenutno najbolj razširjena pri zdravljenju anksioznosti, saj je raziskav, ki se ukvarjajo z vplivom terapije na osnovi virtualne resničnosti na osebe, ki trpijo za depresijo, relativno malo.
Virtualna resničnost se je v zdravstvu prvič pojavila kot pomoč žrtvam opeklin
Za »vzpostavljanje« virtualne resničnosti se običajno uporabljajo računalniški modeli in simulacije. To omogoča potopitev v 3-dimenzionalna okolja, ki učinkuje zelo realistično. Proces lahko poleg VR-očal vključuje tudi uporabo pripomočkov, ki omogočajo vključitev drugih čutil, na primer uporabo senzoričnih rokavic. Implementacija virtualne resničnosti v zdravstvo se je začela ob prelomu stoletja oziroma tisočletja. Eden od prvih znanih primerov uporabe virtualne resničnosti v sklopu terapije je bil povezan z opeklinami. Pri osebah, ki so trpele zaradi hudih opeklin, je bil uporabljen sistem SnowWorld, ki se je izkazal za zelo učinkovitega. Potopitev v virtualno resničnost, zasnovano na ozadju pokrajine, polne snega in ledu, je prispevala k občutni ublažitvi bolečin.
Možna postopno soočanje s strahovi in premagovanje teh strahov
Metaanaliza izbranih študij je razkrila, da je lahko terapija, ki temelji na virtualni resničnosti, zelo koristna pomoč pri zdravljenju različnih anksioznih motenj, še posebej v kombinaciji s kognitivno-vedenjsko terapijo. Virtualna resničnost lahko pomaga tako pri generalizirani anksiozni motnji kot pri specifičnih oblikah fobij, na primer pri socialni fobiji, strahu pred nastopanjem ali pri strahu pred vožnjo. Pri analiziranih raziskavah so bila uporabljena VR-očala, ki omogočajo neposredno potopitev v virtualni svet, saj ni nevarnosti za motnje v obliki »zunanjih« vizualnih dražljajev. Najpogosteje je šlo za t. i. izpostavitveno terapijo s pomočjo virtualne resničnosti. Osebe, ki so bile vključene v raziskavo, so bile v virtualni resničnosti načrtno izpostavljene tistemu, česar se bojijo. Intenzivnost te izpostavitve se je postopoma stopnjevala. To je omogočalo postopno spopadanje s strahovi in premagovanje teh strahov. Ko so bile osebe tem dejavnikom izpostavljene v resničnem življenju, so imele precej manj težav z anksioznostjo.
Virtualna resničnost zagotovi varno okolje, ki olajša izpostavljanje
Virtualna resničnost lahko tako predstavlja varno okolje za premagovanje strahov; čeprav spopadanje s strahovi zagotovo ni enostavno niti v virtualni resničnosti, je ta oblika za večino oseb z anksiozno motnjo vendarle precej znosnejša. Poleg tega pa so možnosti, ki jih ponuja virtualna resničnost, praktično neomejene. Poustvariti je mogoče najrazličnejša okolja in okoliščine iz vsakdanjega življenja, pri čemer so možni zelo realistični učinki.
Preberite tudi: Ali imajo nekateri ljudje odvisnost od Instagrama zapisano v genih?