Raziskava, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji Journal of Environmental Psychology, je razkrila pomenljivo sliko o otroških predstavah o hrani – oziroma o tistem, kar je večinoma dojeto kot hrana. Izkazalo se je namreč, da ogromno otrok ne ločuje med živili rastlinskega in živili živalskega izvora. Skoraj polovica otrok, ki so sodelovali v raziskavi, je na primer menila, da je slanina pridobljena iz rastlin …
Tudi 7-letniki pogosto ne vedo, kakšen je izvor njihove hrane
Otroci, ki so bili vključeni v raziskavo, so bili stari od 4 do 7 let. Šlo je torej za relativno majhne otroke, vendar so raziskovalci pričakovali, da bodo otroci pri tej starosti vendarle razumeli osnovne koncepte, povezane s hrano oziroma z njenim izvorom. Izkazalo se je, da so bila ta pričakovanja neupravičena. Navidezno zelo preprosta naloga – razvrščanje živil med hrano rastlinskega in hrano živalskega izvora – je številnim otrokom povzročala precej težav. Na seznamu živil, ki so jih morali otroci razvrstiti, so se med drugim znašli rakci, pomfrit oziroma ocvrt krompirček, slanina, mandlji, pokovka, jajca in sir.
Iz katerega dela živali je narejen ocvrt krompirček?
Kot omenjeno, je zelo visok odstotek otrok slanino uvrstil med živila rastlinskega izvora. Otroci, ki slanine niso povezali z živalmi oziroma s pujsom, so predstavljali kar 41 odstotkov vseh sodelujočih. Podoben delež napačnih odgovorov se je pojavljal tudi pri večini drugih živil. Tako je 40 odstotkov otrok odgovorilo, da so hrenovke rastlinsko živilo, 38 odstotkov pa jih je bilo prepričanih, da med živila živalskega izvora spadajo tudi piščančji kroketi (»nuggets«) – in to kljub besedi »piščančji« v samem poimenovanju. Pojavljale so se tudi napake pri razvrščanju živil, ki so resnično pridobljena iz rastlin. Kar 47 odstotkov otrok je denimo odgovorilo, da je ocvrt krompirček živilo živalskega izvora, v tej skupini pa so se pogosto znašli tudi mandlji in pokovka (delež otrok, ki so omenjeni živili uvrstili med hrano živalskega izvora, je bil tako pri pokovki kot pri mandljih večji od 30 odstotkov).
Skoraj 80 odstotkov otrok odgovorilo, da krave niso primerne za človeško prehrano
Poleg sposobnosti razvrščanja živil v pravo skupino, torej med živila živalskega ali med živila rastlinskega izvora, so raziskovalci preverjali tudi, katere živali so po mnenju otrok »užitne« oziroma primerne za to, da jih pojemo. Pri mačkah ni bilo posebnih dvomov, saj je večina otrok (95 odstotkov) razumela, da mačke niso namenjene človeški prehrani, vendar je obenem kar 77 odstotkov otrok odgovorilo, da ljudje ne jedo niti krav. Sledili so pujsi, in sicer s 73 odstotki, piščanca pa bi z jedilnikov črtalo 65 odstotkov otrok.
Razlog za zgražanje ali odlična priložnost za pozitivne spremembe?
Šlo je sicer za relativno majhno raziskavo, v katero je bilo vključenih 176 otrok, vendar je mogoče domnevati, da večina otrok te starosti ne razume najbolje, kakšen je izvor hrane, ki se znajde na njihovem krožniku. Raziskovalci, ki so pripravili študijo, menijo, da te ugotovitve ne bi smele biti razlog za zaskrbljenost, saj nakazujejo možnost za pozitivne spremembe. V nasprotju z odraslimi otroci še niso razvili obrambnih mehanizmov, ki so potrebni za uživanje mesa in živalskih izdelkov. Tako pogosto niti ne vedo, kaj – oziroma koga – jedo. Če ugotovijo, da so pravkar pojedli žival, so reakcije pogosto zelo burne in čustvene. Raziskovalci tako verjamejo, da je zgodnje otroštvo idealno obdobje za privzgojo drugačnih prehranjevalnih navad, ki so pravzaprav skladne z naravnimi instinkti otrok, saj imajo otroci večinoma velik odpor do nasilja do živali. To pa seveda ne bi bilo koristno »samo« za živali, ampak tudi za naš planet, s tem pa tudi za prihodnost teh otrok. Vse več strokovnjakov namreč opozarja, da je prehod k rastlinski hrani eden od najkoristnejših ukrepov v boju s podnebnimi spremembami.