Pogosto se omenjajo negativne posledice pandemije za mlajše generacije. Izoliranost, pouk na daljavo in sorodne okoliščine, ki so praktično čez noč postale del vsakdana številnih otrok in mladostnikov, so povzročile ogromno stisk. Nekateri strokovnjaki menijo, da je škoda celo nepopravljiva. Vendar pa po drugi strani ni bilo vse tako črno. Medtem ko so nekateri mladostniki nestrpno čakali, da se pandemija konča, so drugi uživali v novi realnosti. Študija, ki so jo pripravili raziskovalci z oxfordske in cambriške univerze in ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji European Child and Adolescent Psychiatry (https://link.springer.com/article/10.1007/s00787-021-01934-z), je namreč razkrila, da je kar ena tretjina anketirancev obdobje med pandemijo dojemala kot srečnejše v primerjavi z obdobjem pred pandemijo. Kakšni so razlogi za ta nenavaden fenomen?
Analiza zajela več kot 17.000 vprašalnikov
Raziskovalci so se do uvodoma omenjene ugotovitve dokopali s pomočjo analize obsežne baze odgovorov, ki so bili zbrani v okviru ankete, izvedene junija in julija 2020 – torej v obdobju, ko se je po prvem valu pandemije življenje začasno vrnilo na stare tirnice, vsaj deloma. V anketi je sodelovalo več kot 17.000 otrok in mladostnikov, starih od 8 do 18 let. Vprašanja so se nanašala na njihovo doživljanje pandemije, šole, družinskega življenja, odnosov s sovrstniki ipd. Ena tretjina vseh sodelujočih je menila, da se je njihovo duševno zdravje med pandemijo oziroma med prvim valom izboljšalo. Odgovori so bili tu razporejeni precej enakomerno. Približno ena tretjina otrok in mladostnikov je tako odgovorila, da je ostalo njihovo duševno zdravje bolj ali manj nespremenjeno. Ena tretjina pa je poročala o poslabšanju duševnega zdravja.
Raziskovalci odkrili pomenljive korelacije
Otroci in mladostniki, ki so reševali anketo, niso natančneje pojasnili razlogov za svoje odgovore, povezane z duševnim zdravjem in pandemijo, vendar so začeli raziskovalci pri analizi vprašalnikov kljub temu opažati zanimive trende. Med tistimi, ki so poročali o boljšem počutju med pandemijo, je bil nadpovprečno visok odstotek takšnih, ki so obenem poročali tudi o zmanjšanju medvrstniškega nasilja, o izboljšanih odnosih s prijatelji in družino, o manj pogosti osamljenosti, lažjem obvladovanju šolskih obveznosti, boljšem spancu in o pogostejšem gibanju.
Izrazita korelacija med boljšim počutjem in zmanjšanjem medvrstniškega nasilja
Posebej pomenljive so bile razlike, povezane z medvrstniškim nasiljem. Večina mladostnikov, ki so bili pred pandemijo žrtve medvrstniškega nasilja, je poročala o izboljšanju med prvi valom. Delež otrok in mladostnikov, ki so poročali o zmanjšanju težav z medvrstniškim nasiljem, je bil najvišji prav med tistimi, ki so v anketi navedli, da se je njihovo počutje med pandemijo izboljšalo (92 %).
K boljšemu počutju najverjetneje prispevala tudi gibanje in izboljšan spanec
Približno polovica tistih, ki so obdobje med prvim valom pandemije opisali kot srečnejše v primerjavi z obdobjem pred pandemijo, je obenem navedla, da se je med pandemijo izboljšal njihov spanec, poleg tega pa so imeli več možnosti za redno telesno aktivnost. Delež mladostnikov, ki so poročali o boljšem spanju med prvim zaprtjem, je bil med tistimi, ki med pandemijo niso opazili sprememb, 30-odstoten. V skupini, ki je pandemijo povezovala s poslabšanjem težav z duševnim zdravjem, pa samo 19-odstoten.
Vplivali tudi družinski in prijateljski odnosi
Zelo pomembni so bili tudi odnosi v družini. O izboljšanih odnosih so najpogosteje poročali prav tisti mladostniki, ki so menili, da se je njihovo duševno zdravje in splošno počutje med pandemijo izboljšalo. Sledili so tisti, ki so pandemijo dojemali kot nevtralno obdobje, nato pa tisti, ki so zaznali poslabšanje. Podoben trend je bilo mogoče opaziti tudi v povezavi s prijateljskimi odnosi.
Kateri so tisti elementi, ki jih je smiselno ohraniti?
Raziskovalci upajo, da bodo njihove ugotovite prispevale k malce bolj niansiranim razmislekom o posledicah pandemije za mlajše generacije. Nujno je namreč upoštevati, da so se med pandemijo mnogi znašli precej bolje kot sicer. To seveda še ne pomeni, da bi moralo zaprtje trajati večno, toda raziskovalci so prepričani, da je smiselno razmisliti o posameznih elementih, ki bi jih bilo dobro ohraniti (delo v manjših skupinah, zmanjševanje možnosti za medvrstniško nasilje, več svobode pri oblikovanju urnika, več možnosti za kakovosten spanec in gibanje ipd.). Življenje številnih otrok in mladostnikov bi lahko tako postalo precej znosnejše.