Znano je, da je čezmerna telesna teža povezana z zdravstvenimi tveganji. Toda ali so odvečni kilogrami zares glavna težava? Vse več raziskav kaže nasprotno. Primarni cilj posameznikov s čezmerno telesno težo bi moral biti izboljšanje telesne pripravljenosti. Ta lahko namreč na zdravje vpliva precej bolj kot odvečni kilogrami. Podoben je bil tudi zaključek raziskovalcev, ki so lani pripravili obsežno metaanalizo študij, povezanih s to problematiko. Prispevek je bil objavljen v reviji iScience.
Stalna nihanja, ki so posledica restriktivnih diet, nevarnejša od povišane telesne teže
Osebe, pri katerih lahko govorimo o povišani oziroma čezmerni telesni teži, se poskušajo odvečnih kilogramov običajno znebiti z omejevanjem kaloričnega vnosa. Vendar pa gre pri tem pogosto za jedilnike, ki dolgoročno niso vzdržni, saj so pretirano restriktivni. Tovrsten pristop je povezan z nevarnostjo za izmenjujoče se cikle izgubljanja in pridobivanja kilogramov. Ti cikli pa so lahko zelo nevarni za zdravje – še precej bolj kot povišana telesna teža sama na sebi. Uvodoma omenjena metaanaliza je razkrila, da ima lahko pogostejša telesna aktivnost, ki poskrbi za izboljšanje telesne pripravljenosti, primerljive učinke kot izguba odvečnih kilogramov, včasih pa celo boljše. Gre torej za učinke, ki so zaznavni, tudi če oseba ne shujša.
Še posebej pomembno izboljševanje kardiorespiratorne pripravljenosti
Uradne smernice so še vedno osredotočene na izgubo odvečnih kilogramov, toda v zadnjih dveh desetletjih je začelo vse več strokovnjakov opozarjati, da to morda ni najbolj smiseln pristop. Menijo, da bi bilo treba ljudi, ki so pretežki, spodbujati k izboljšanju forme, ne glede na številko na tehtnici. Pogostejša telesna aktivnost je pomembna predvsem za izboljšanje kardiorespiratornega zdravja, torej zdravja srčno-žičnega sistema in dihal. Ko govorimo o kardiorespiratorni telesni pripravljenosti, je mišljena obremenitev, ki jo lahko srčno-žilni in dihalni sistem še preneseta – tako z vidika intenzivnosti kot trajanja. Študija, ki je bila objavljena v reviji iScience, je v ospredje postavila prav primerjavo med izboljšanjem kardiorespiratorne pripravljenosti in izgubo odvečnih kilogramov. Kot nakazano, se je izkazalo, da hujšanje ni tako pomembno, kot se običajno verjame. Osredotočanje na kardiorespiratorno pripravljenost lahko poskrbi vsaj za primerljive učinke, pri čemer ima ta pristop pomembno prednost. S tem se namreč izognemo nevarnosti za stalno nihanje telesne teže.
Nevtralizacija tveganj, povezanih s povišano telesno težo
Izsledki nekaterih študij, ki so bile analizirane, sicer nakazujejo obstoj korelacije med izgubo odvečnih kilogramov in zmanjšanim tveganjem za prezgodnjo smrt, vendar te povezave niso potrdile vse študije. Po drugi strani so tri obsežne metaanalize, ki so bile objavljene v zadnjih letih, potrdile korelacijo med drastičnim nihanjem telesne teže ter povečano nevarnostjo za srčno-žilna obolenja in prezgodnjo smrt. Hkrati pa je se je pokazala jasna povezava med izboljšanjem kardiorespiratorne pripravljenosti in zmanjšano verjetnostjo za prezgodnjo smrt zaradi različnih bolezni. Izboljšanje kardiorespiratorne pripravljenosti lahko v veliki meri nevtralizira tveganja, povezana s previsokim indeksom telesne mase.
Tveganje za prezgodnjo smrt pri posameznikih z odvečnimi kilogrami, ki so bili v dobri formi, je bilo manjše kot pri tistih, ki so bili vitki, vendar je bila njihova kardiorespiratorna pripravljenost zelo slaba. Pogostejša telesna aktivnost in izboljšana kardiorespiratorna pripravljenost pa lahko obenem prispevata tudi k zmanjšanju tveganja za diabetes tipa 2, kar je ena od največjih nevarnosti pri posameznikih s povišano telesno težo. Vse to sicer ne pomeni, da je izguba odvečnih kilogramov nesmiselna, toda ko gre za zdravje, je to vendarle nekaj, kar ne bi smelo prevladati nad izboljševanjem telesne pripravljenosti.