Filematologija je zelo posebna znanost oziroma znanstvena disciplina. Ukvarja se namreč s preučevanjem poljubljanja. Poljubljanje se na prvi pogled ne zdi nekaj, kar bi lahko zanimalo znanstvenike, vendar se za to prakso skriva precej več, kot si verjetno predstavljate. Filematologija tako prinaša zelo zanimive uvide, ki jih laične oči – oziroma ustnice – ne morejo zaznati …
Poljubljanje je mogoče opaziti tudi pri drugih živalskih vrstah
Eno od področij, s katerimi se ukvarjajo filematologi, je preučevanje poljubljanja pri različnih živalih. Človek namreč ni edina živalska vrsta, pri kateri se pojavlja ta praksa. Tako je bilo denimo odkrito, da je poljubljanje med drugim značilno tudi za pritlikave šimpanze (gre za vrsto, za katero se včasih uporablja tudi poimenovanje »bonobo«). O poljubljanju pa je mogoče govoriti tudi pri slonih. Čeprav praksa pri drugih živalih ni povsem identična tisti, ki je značilna za ljudi, so sorodnosti vendarle dovolj izrazite, da je mogoče tudi v teh primerih govoriti o poljubljanju.
Dolga zgodovina poljubljanja pri ljudeh
Poljubljanje je nedvomno ena od najbolj razširjenih praks pri ljudeh. Pojavlja se v praktično vseh kulturah. Strokovnjaki ocenjujejo, da je postalo poljubljanje ustaljena praksa že okoli leta 2500 pred našim štetjem. Čeprav se zdi sama praksa zelo preprosta, je v resnici zelo kompleksna, o čemer priča tudi to, da je postala poseben predmet znanstvenega preučevanja. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s filematologijo, med drugim preučujejo vpliv poljubljanja na različne telesne procese, na primer na sproščanje različnih hormonov, pri čemer jih zanimajo tudi specifične koristi poljubljanja za naše zdravje.
Specifičen pomen poljubljanja v različnih kulturah
Filematologe seveda zanima tudi to, zakaj se poljubljamo. Prakso je mogoče, kot omenjeno, opaziti v najrazličnejših kulturah, pri čemer pa je mogoče zaznati tudi zanimive specifike. Poljubljanje na usta namreč ni nujno rezervirano samo za izkazovanje romantičnih čustev. V nekaterih kulturah je lahko to tudi znak prijateljstva, naklonjenosti, spoštovanja ipd. Obenem gre lahko za obliko pozdrava ali za del posebnih obredov.
Slina kot pomagalo pri izbiranju najustreznejšega partnerja
V skladu z eno od teorij, ki so jih zasnovali filematologi, naj bi bil glavni namen poljubljanja izbiranje najustreznejšega partnerja. Določene snovi v slini lahko povečajo privlačnost med dvema osebama, spet druge pa jo zmanjšajo. Nekateri znanstveniki menijo, da lahko možgani s pomočjo »analize« sline ocenijo celo to, kako plodna je oseba, s katero se poljubljate, in sicer na podlagi količine testosterona oziroma estrogena.
Pospešeno sproščanje dopamina, oksitocina in testosterona ter upad ravni kortizola
Kot so ugotovili raziskovalci, se med poljubljanjem v možganih sproži zaporedje reakcij, ki vodijo do sproščanja ali upočasnitve tvorbe različnih hormonov. Tako lahko na primer poljubljanje vpliva na zmanjšanje količine kortizola v telesu, kar pomeni, da gre za dejavnost s protistresnim učinkom. Kot je znano, je prav kortizol najpomembnejši stresni hormon. Posledica poljubljanja je tudi pospešeno sproščanje testosterona, tudi pri ženskah, kar ima praviloma pozitiven vpliv na libido. Obenem se poveča koncentracija dopamina in oksitocina, kar poskrbi za intenzivnejša čustva ljubezni in povezanosti.
Aktiviranje (obraznih) mišic za manj gub in pospešeno porabo kalorij
Poljubljanje je za večino ljudi zelo prijetno, saj se pri stiku vzdražijo živčni končiči v ustnicah. Zanimivo pa je, da poljubljanje ni »samo« prijetno, ampak tudi koristno. Med to aktivnostjo naj bi namreč aktivirali kar približno 34 obraznih mišic in približno 112 mišic v telesu. Poljubljanje lahko tako pomaga pri upočasnjevanju nastajanja gubic. Hkrati pa poskrbi za malce večjo porabo energije kot takrat, ko mirujemo. Po izračunih filematologov med poljubljanjem v povprečju porabimo približno 6,4 kalorije na minuto. K vsemu naštetemu pa je treba dodati vsaj še pozitiven vpliv poljubljanja na imunski sistem.