Najprimernejši način za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na materničnem vratu pri mlajših ženskah je tradicionalni test PAP, ugotavlja obsežna danska raziskava.
Test temelji na vzorcu celic, odvzetih z brisom materničnega vratu, ki jih nato razmažejo na mikroskopirno stekelce in pod mikroskopom iščejo morebitne spremembe njihovega videza. Za ženske, starejše od 40 let, pa naj bi bil veliko primernejši test humanega papilomskega virusa (HPV), kjer se v vzorcu celic ugotavlja prisotnost bolj nevarnih (visokorizičnih) tipov HPV. Okužba s HPV je pri mladih ženskah pogosta in prehodna, zato bi bil test HPV pogosto pozitiven tudi brez dejanskega tveganja za prisotnost raka na materničnem vratu. Pri starejših ženskah pa so okužbe s HPV redkejše in bolj dolgotrajne, zato je ženska ogrožena, še preden PAP test odkrije spremenjene celice materničnega vratu. Danski raziskovalci so v raziskavi potrdili, da je absolutno tveganje za razvoj raka na materničnem vratu pri starejši ženski s pozitivnim testom HPV v obdobju desetih let večje od 20 odstotkov. V raziskavi je imela večina starejših žensk z negativnim izvidom brisa pozitiven test HPV. Pri 25 odstotkih teh žensk so se rakave spremembe na materničnem vratu pojavile najpozneje v petih letih, pri 35 odstotkih pa v desetih letih.