Večina ljudi danes vsaj enkrat v življenju občuti kako je izgubiti službo. Prva reakcija nekoga, ki je ostal brez zaposlitve je ponavadi šok. Prevevajo ga negativna čustva kot so jeza, žalost in razočaranje, krivca pa išče v sebi in v okolju. Sprašuje se zakaj je ravno on izgubil službo in kaj je naredil narobe. Težava v tej fazi je, da ko je posameznik v šoku, ni sposoben načrtovati korakov naprej in ni sposoben delati novih ciljev.
Svetovalci priporočajo, da ta faza ne sme trajati predolgo. Normalno je, da do nje pride in da vsak ta šok predela, vendar naj traha dva ali tre mesece, maksimalno pol leta, nato pa je treba vso energijo usmeriti v postavljanje novih ciljev in v iskanje nove zaposlitve. Druga faza je aktivno iskanje novega dela in spoznanje, da so brezposelni in da njihovi prihranki hitro kopnijo. Kadar iskanje zaposlitve traja dlje časa in se zavrnitve vrstijo ena za drugo, posameznik v skladu s tem vedno bolj znižuje svoj standard in s tem svojo samopodobo. Počuti se vedno bolj nemočnega in se trudi obdržati nekaj upanja v svetlo prihodnost. Občutek nemoči pomeni začetek tretje faze ali končnega zloma. Človek postane obupan, pesmističen, poloti se ga strah in vedno težje verjame, da se bodo stvari obrnile na boljše. To se največkrat pojavi po devetih do dvanajstih mesecih brezposelnosti in tesnobni občutki začnejo vplivati tudi na druga življenjska področja. Večina ljudi prvo fazo v nekaj mesecih prebrodi, tisti, ki jo ne, pa se lahko po pomoč obrnejo na Zavod za zaposlovanje, kjer jim bodo karierni svetovalci pomagali prebroditi to izgubo in začeti znova. Izguba zaposlitve je lahko udarec in šok, lahko pa je tudi nov začetek.
Prosta delovna mesta boste našli tudi na www.zaposlitev.info
